JOSEPHI SCHNEIDER „CARMINUM LIBRI OCTO" LA MORS, COMPONENTE ESSENZIALE DELL'ESPRESSIONE POETICA DI JOSEPH SCHNEIDER.

In this article the authors offer an elaboration of the lyric collection "Carminum libri octo," written by theologist Joseph Schneider, with particular reference to the theme of death, an essential component of his poetic oeuvre. The collection is analyzed both from the aspect of versification and from the aspect of theme; the image of death, as refigured by the poet. The resulting article demonstrates that this, death, is the key to decoding his vision of the world and his poetic identit y. [ABSTRACT FROM AUTHOR]

Il presente saggio elabora la raccolta di liriche "Carminum libri octo" del teologo Joseph Schneider con particolare riferimento al motivo della morte, componente essenziale della sua opera poetica. La raccolta viene analizzata sia dall'aspetto versificatorio sia da quello tematico; l'immagine della morte, così com'è raffigurata dal poeta. Il rapporto che ne risulta, dimostra che essa, mors, è la chiave per decodificare la sua visione del mondo e la sua identità poetica. [ABSTRACT FROM AUTHOR]

Avtorja v prispevku obravnavata "Carminum libri octo", edino in malo znano pesniško delo teologa Josepha Schneiderja. Za namene interpretacije in vrednotenja je zbirka predstavljena s posebnim poudarkom na motivu smrti, ki prevladuje v celotni lirični podstati Schneiderjevega pesnjenja. Izbor obsega 130 ód, razdeljenih v osem zvezkov. Uporaba različnih metričnih oblik v verzifikaciji dokazuje pesnikovo dobro poznavanje klasičnih vzorov. Vsebinsko se zbirka odlikuje po motivično-tematski doslednosti, ki jasno kaže na samostojno organsko celoto. Poleg motiva smrti so pogosti tudi nabožni krščanski motivi: nebesa, obhajilo, greh, pokopališče, kesanje, odrešenje, trpljenje, mučeništvo. V prispevku je izpostavljeno, kako ključen je za razumevanje in interpretacijo pesnikovega dela njegov odnos do smrti, ki po mnenju avtorjev korenini v krščanski matrici schneiderjanske identitete. Avtorja s številnimi primeri ponazorita pesnikov ambivalentni pogled na smrt in duhovni pomen, ki ji ga pesnik pripisuje. V njegovem delu se mors iz navidezno zgolj fizičnega pojava spremeni v prvinsko silo, ki je vsenavzočna in popolnoma uničujoča, a tudi izravnalna in neizogibna na poti nazaj k Stvarniku. Posledica tega zavedanja je izoblikovanje pesnikove temeljne lirične determinante, ki narekuje njegovo poetiko sprejemanja minljivosti. Kar zadeva zgodovinsko stvarnost, schneiderjanski svet ni izraz historične faktografije in v središče zanimanja tudi ne postavlja usode posameznika. Njegovo avtorsko obzorje določa motiv človekovega splošnega bivanjskega izkustva, kjer je osebno?izkustveno prosto vsakršne individualnosti in zvedeno na dva univerzalna izkustvena trenutka: fenomenologijo človeka v bivanju in bivanjsko smrt. Znotraj tega obzorja se izoblikuje miselna slika sveta, v katerem je od rojstva determiniran človek pahnjen v begotno življenje in soočen z mogočno, neizprosno mors. Usode in življenja posameznikov predstavljajo varljive drobce in podobe, v katerih je posvetno bivanje zgolj prehodna in efemerna razvojna stopnja. Smrt je tu razumljena kot sila, ki ? defragmentirana in neizpodbitna ? dopolnjuje moč križa v svetu, ki mu je naključnost tuja. Kot prevladujoča prvina Schneiderjeve lirike se najbolje zrcali v pojmovanju, da je, kot značilno imanentna vsemu minljivemu, vsenavzočna: mors adest. [ABSTRACT FROM AUTHOR]